[ Pobierz całość w formacie PDF ]
.Zaradi svoje herme-tiãnosti pa je zapravila tudi neposredno uãinkovanje inkomunicira samo 0 e po interpretu, po takem ali drugaã-nem duhovniku modernizma, tako da dejansko Ïivi kotpogled na svet in ideologija.Religiozna potreba poenosti s svetom in po celovitosti sveta je zamenjana zdrugaãnim in drugim svetom, pesnik ãlovek pa s pesni-kom Bogom.To so seveda meje modernistiãne poezije, ki se jihmodernistiãni pesniki zavedajo bolj kot kdor koli drug.V svoji najnovej0 i poeziji terjajo samo 0 e preãi0 ãen od-nos do Biti, pri tem pa nemalokrat pozabljajo, da je od-nos z Bitjo mogoãe vzpostaviti samo po bivajoãem, kottudi pot do Boga vodi samo po ãloveku.In da merilopoezije nista ne Bit ne Bog, temveã religiozen odnosmed bivajoãim in Bitjo in med ãlovekom in Bogom.Zato ni prav niã presenetljivo, da se je Niko Grafenauers Skrivnostmi vrnil k skoraj tradicionalni poeziji in danapoveduje cikel elegij, pa tudi ne navdu0 enje in celo126 SVOBODA IN NARODBESeDAolaj0 anje, ki ga je v modernistiãnem pesni0 kem svetuizzvala poezija Borisa A.Novaka.Novak se sicer ne od-reka modernistiãne tradicije, vraãa pa besedam njihovprvotni pomen, vraãa v poezijo tudi banalni ãlove0 kisvet in razkol med pesni0 kim duhom in resniãnostjo, kioÏivlja nepogre0 ljive religiozne sestavine poezije.Drugaãe je s Pavãkom.Ta subjektivne pomenskosti inrealnosti sveta nikdar ni zapustil; njegov problem je vtem, da mora svoje tragiãno osebno doÏivetje povzdig-niti v preãi0 ãen odnos do Biti, ki je oãitno pogoj, da pe-sem zaÏivi kot avtonomno umetni0 ko delo.Daj bog, da mi nikdar ne bi bilo treba izbirati medRembrandtovo sliko in maãkom.127 SVOBODA IN NARODBESeDA7.septembra 1985rak in voda sta bolj in bolj zastrupljena, ÏivalskiZsvet razredãen, plodne zemlje je vse manj, gozdo-vi okrog nas pa so izpostavljeni kemiãnemu deÏju . . .Toda ãeprav varstveniki okolja 0 e tako prizadeto bijejoplat zvona, ne pride in ne pride do pomembnej0 egaobrata v prid naravi: ne moremo se sporazumeti niti okoncu jedrskih elektrarn, pa ãeprav jim pripisujemokratek gospodarski vek in nevarnost za vse Ïivo.Tako sezdi, da kratko in malo ni mogoãe izstopiti iz znanstve-no-tehniãnega sveta in da tudi varstvenikov okolja nimogoãe jemati povsem resno.Niã ãudnega.Ti voj0 ãaki 0 e vedno govorijo o varstvuokolja.To pa pomeni, da se tudi sami 0 e niso iztrgali izhumanistiãnega sveta, katerega izraz je prav znanstve-no-tehniãno nasilje nad svetom: zanje je 0 e vedno sre-di0 ãe sveta ãlovek, vse drugo pa je le ãlovekovo okolje.In dokler se tega problema lotevajo tako, so pravzapravskregani sami s seboj: ãlovek je 0 e vedno nekaj vzvi-0 enega nad svetom, narava pa je le njegova sluÏabnica,ki mu sluÏi tako, kot mu paã sluÏi: z vse bolj izprijenimzrakom, z zastrupljenimi vodami . . .ãlovek je paã sre-128 SVOBODA IN NARODBESeDAdi0 ãe sveta in njegov cilj, vse drugo je le sredstvo zadosego tega cilja.Tisti bistveni obrat v prid naravi jetorej mogoãe doseãi z veliko bolj radikalno odloãitvijo.Sploh ne ideolo0 ko, temveã religiozno.Treba je sprejeti avantgardistiãni upor zoper humani-zem, ki sta ga sredi 0 estdesetih let zaãela Marko Pogaã-nik in Iztok Geister in katerega 0 tevilne manifestacije jedanes mogoãe povzeti z eno besedo, z reizmom.Uprlase je sicer Ïe perspektiva0 ka generacija, toda polemiãna,kakr0 na je ta generacija bila, je razvila antihumanizem,torej nekaj kar je bilo 0 e vedno opredeljeno s humaniz-mom in je bilo 0 e vedno sestavni del tega istega ideo-lo0 kega sveta, v katerem so vse resnice povzete v ãlo-veku.Marko Pogaãnik in Iztok Geister pa sta zaãela zahumanizmom.Ta dva fanta sta se povedano najboljpreprosto uprla humanistiãni hierarhiji vrednot, pokateri je ãlovek najvi0 je bitje na zemlji, Ïival nekaj niÏ-ja, rastilna 0 e niÏja, medtem ko je kamen brez vrednosti.Terjala sta, da je treba tudi mrtvemu svetu vrniti vred-nost Ïivih bitij, svetu v celoti vrniti njegovo svetost.In toni bila veã ideologija, temveã religija, religija v njenemprvobitnem pomenu, religija, se pravi ãlovekova vno-viãna povezava s svetom; religija celovitosti sveta, v ka-teri se ãlovek s svojo zavestjo drugosti in drugaãnostiãuti kot bistveno pomanjkljivo bitje in se hoãe poveza-ti s svetom, s ãimer svetu vraãa njegov boÏanski pomen.129 SVOBODA IN NARODBESeDA(Ta religija je pomenila revolucijo tudi v religioznemsvetu, saj je humanizem humaniziral tudi religijo: dot-lej ni zasledovala celovitosti sveta, temveã le tako alidrugaãno ãlove0 ko skupnost, ki se je izraÏala v samo-zadostnosti obãestva, naroda, katolicizma ali socialne-ga razreda, v katerem bog ni bil veã prvobiten Bog insveto sveta niã veã sveto.)Ta reistiãna religija je tedaj naletela na strahovit proti-udarec . . .Danes pa se zdi, da so te represivne politiã-no-humanistiãne sile pod teÏo lastnih protislovij ope-0 ale in obupale nad samimi seboj
[ Pobierz całość w formacie PDF ]
Tematy
IndexBussi Michel Samolot bez niej
Stone Lyn 02 Magia miłoÂści
Sheldon Sidney Krwawa linia
§ Arpino Giovanni Zapach kobiety
Sean Michael Three Wishes 1 Three Wishes
Sivec Tara Pokusy i lakocie. Rodzina nie do konca idealna
Przemoc w rodzinie jako Âźródło zachowań agresywnych młodzieży Kwitok, Agnieszka
Noah Gordon Szaman
Children of the Night Mercedes Lackey
Chosen of Nendawen Book 1 The Forgotten Realms