[ Pobierz całość w formacie PDF ]
.Zaradi svoje herme-ti�nosti pa je zapravila tudi neposredno u�inkovanje inkomunicira samo 0 e po interpretu, po takem ali druga�-nem duhovniku modernizma, tako da dejansko �ivi kotpogled na svet in ideologija.Religiozna potreba poenosti s svetom in po celovitosti sveta je zamenjana zdruga�nim in drugim svetom, pesnik �lovek pa s pesni-kom Bogom.To so seveda meje modernisti�ne poezije, ki se jihmodernisti�ni pesniki zavedajo bolj kot kdor koli drug.V svoji najnovej0 i poeziji terjajo samo 0 e pre�i0 �en od-nos do Biti, pri tem pa nemalokrat pozabljajo, da je od-nos z Bitjo mogo�e vzpostaviti samo po bivajo�em, kottudi pot do Boga vodi samo po �loveku.In da merilopoezije nista ne Bit ne Bog, temve� religiozen odnosmed bivajo�im in Bitjo in med �lovekom in Bogom.Zato ni prav ni� presenetljivo, da se je Niko Grafenauers Skrivnostmi vrnil k skoraj tradicionalni poeziji in danapoveduje cikel elegij, pa tudi ne navdu0 enje in celo126SVOBODA IN NARODBESeDAolaj0 anje, ki ga je v modernisti�nem pesni0 kem svetuizzvala poezija Borisa A.Novaka.Novak se sicer ne od-reka modernisti�ne tradicije, vra�a pa besedam njihovprvotni pomen, vra�a v poezijo tudi banalni �love0 kisvet in razkol med pesni0 kim duhom in resni�nostjo, kio�ivlja nepogre0 ljive religiozne sestavine poezije.Druga�e je s Pav�kom.Ta subjektivne pomenskosti inrealnosti sveta nikdar ni zapustil; njegov problem je vtem, da mora svoje tragi�no osebno do�ivetje povzdig-niti v pre�i0 �en odnos do Biti, ki je o�itno pogoj, da pe-sem za�ivi kot avtonomno umetni0 ko delo.Daj bog, da mi nikdar ne bi bilo treba izbirati medRembrandtovo sliko in ma�kom.127SVOBODA IN NARODBESeDA7.septembra 1985rak in voda sta bolj in bolj zastrupljena, �ivalskiZsvet razred�en, plodne zemlje je vse manj, gozdo-vi okrog nas pa so izpostavljeni kemi�nemu de�ju�.�.�.Toda �eprav varstveniki okolja 0 e tako prizadeto bijejoplat zvona, ne pride in ne pride do pomembnej0 egaobrata v prid naravi: ne moremo se sporazumeti niti okoncu jedrskih elektrarn, pa �eprav jim pripisujemokratek gospodarski vek in nevarnost za vse �ivo.Tako sezdi, da kratko in malo ni mogo�e izstopiti iz znanstve-no-tehni�nega sveta in da tudi varstvenikov okolja nimogo�e jemati povsem resno.Ni� �udnega.Ti voj0 �aki 0 e vedno govorijo o varstvuokolja.To pa pomeni, da se tudi sami 0 e niso iztrgali izhumanisti�nega sveta, katerega izraz je prav znanstve-no-tehni�no nasilje nad svetom: zanje je 0 e vedno sre-di0 �e sveta �lovek, vse drugo pa je le �lovekovo okolje.In dokler se tega problema lotevajo tako, so pravzapravskregani sami s seboj: �lovek je 0 e vedno nekaj vzvi-0 enega nad svetom, narava pa je le njegova slu�abnica,ki mu slu�i tako, kot mu pa� slu�i: z vse bolj izprijenimzrakom, z zastrupljenimi vodami�.�.�.�lovek je pa� sre-128SVOBODA IN NARODBESeDAdi0 �e sveta in njegov cilj, vse drugo je le sredstvo zadosego tega cilja.Tisti bistveni obrat v prid naravi jetorej mogo�e dose�i z veliko bolj radikalno odlo�itvijo.Sploh ne ideolo0 ko, temve� religiozno.Treba je sprejeti avantgardisti�ni upor zoper humani-zem, ki sta ga sredi 0 estdesetih let za�ela Marko Poga�-nik in Iztok Geister in katerega 0 tevilne manifestacije jedanes mogo�e povzeti z eno besedo, z reizmom.Uprlase je sicer �e perspektiva0 ka generacija, toda polemi�na,kakr0 na je ta generacija bila, je razvila antihumanizem,torej nekaj kar je bilo 0 e vedno opredeljeno s humaniz-mom in je bilo 0 e vedno sestavni del tega istega ideo-lo0 kega sveta, v katerem so vse resnice povzete v �lo-veku.Marko Poga�nik in Iztok Geister pa sta za�ela zahumanizmom.Ta dva fanta sta se povedano najboljpreprosto uprla humanisti�ni hierarhiji vrednot, pokateri je �lovek najvi0 je bitje na zemlji, �ival nekaj ni�-ja, rastilna 0 e ni�ja, medtem ko je kamen brez vrednosti.Terjala sta, da je treba tudi mrtvemu svetu vrniti vred-nost �ivih bitij, svetu v celoti vrniti njegovo svetost.In toni bila ve� ideologija, temve� religija, religija v njenemprvobitnem pomenu, religija, se pravi �lovekova vno-vi�na povezava s svetom; religija celovitosti sveta, v ka-teri se �lovek s svojo zavestjo drugosti in druga�nosti�uti kot bistveno pomanjkljivo bitje in se ho�e poveza-ti s svetom, s �imer svetu vra�a njegov bo�anski pomen.129SVOBODA IN NARODBESeDA(Ta religija je pomenila revolucijo tudi v religioznemsvetu, saj je humanizem humaniziral tudi religijo: dot-lej ni zasledovala celovitosti sveta, temve� le tako alidruga�no �love0 ko skupnost, ki se je izra�ala v samo-zadostnosti ob�estva, naroda, katolicizma ali socialne-ga razreda, v katerem bog ni bil ve� prvobiten Bog insveto sveta ni� ve� sveto.)Ta reisti�na religija je tedaj naletela na strahovit proti-udarec�.�.�.Danes pa se zdi, da so te represivne politi�-no-humanisti�ne sile pod te�o lastnih protislovij ope-0 ale in obupale nad samimi seboj
[ Pobierz całość w formacie PDF ]
Tematy
IndexBussi Michel Samolot bez niej
Stone Lyn 02 Magia miłoÂści
Sheldon Sidney Krwawa linia
§ Arpino Giovanni Zapach kobiety
Sean Michael Three Wishes 1 Three Wishes
Sivec Tara Pokusy i lakocie. Rodzina nie do konca idealna
Przemoc w rodzinie jako Âźródło zachowań agresywnych młodzieży Kwitok, Agnieszka
Noah Gordon Szaman
Children of the Night Mercedes Lackey
Chosen of Nendawen Book 1 The Forgotten Realms